Ključna beseda proračun avtorja Fiskalni svet

»Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu po pojasnilih sveta potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil.«

»Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov.«

»Rast 'očiščene' tekoče porabe, za 11 odstotkov, naj bi bila, v nasprotju s priporočili Evropske komisije, tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala ter je predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov.«

»Boljša izhodišča ob pričakovanem rebalansu naj ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe, hkrati pričakujemo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot lani jeseni.«

»Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.«

»Letošnja razmeroma visoka redna uskladitev bo prispevala k ohranjanju realne kupne moči upokojencev tudi v tem letu, zaradi formule, ki se uporablja pri določitvi uskladitve, pa bi lahko uskladitev v prihodnjem letu presegala inflacijo.«

»Padec te kategorije je posledica dohodninskih sprememb, ki so začele veljati aprila lani, in zadnjih sprememb, ki veljajo od začetka leta.«

»Primanjkljaj je bil skladno s pričakovanji fiskalnega sveta precej nižji, kot je bilo predvideno z rebalansom. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo.«

»To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju v predhodnih dveh letih in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti.«

»Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev.«

»Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu.«

»To nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.«

»Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.«

»Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva.«

»Obseg ukrepov za omilitev njenih posledic je bil znova izdaten, a se je predvsem zaradi izrazitega odboja gospodarske dejavnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov primanjkljaj sektorja država znižal.«

»Zmanjšanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, zlasti davčnih in od socialnih prispevkov v povezavi z rastjo domačega povpraševanja in izboljšanja razmer na trgu dela.«

»Realizacija namreč nakazuje, da bi lahko vlada skladno z ustaljenimi postopki sprejela zgolj rebalans proračuna za leto 2021.«

»S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022.«

»Ob zaključku političnega cikla ne bo prišlo do nadaljnjega sprejemanja ukrepov, ki bi manjšali manevrski prostor fiskalne politike v prihodnjih letih, in da bo dejanski primanjkljaj v letu 2022 manjši od projekcij v sprejetem proračunu.«

»Obstoj takšnih okoliščin pa predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla.«

»Fiskalni svet ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij.«

»Razmeroma visoka rast prihodkov je v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.«

»To ostaja eden ključnih izzivov pri vodenju fiskalne politike, saj so tudi lani dejanski prihodki od EU-sredstev na eni strani in odhodki za naložbe na drugi strani precej zaostali za projekcijami v proračunskih dokumentih.«

»Nižja realizacija odhodkov v letu 2020 namreč glede na predvideno raven odhodkov implicira njihovo izredno visoko rast v letu 2021.«

»Simulacije kažejo, da se je primanjkljaj sektorja država v prvem letu zaradi učinka sprejetih ukrepov povečal za okoli štiri odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP).«

»To je pričakovano, saj so ukrepi namenjeni predvsem preprečevanju občutnega gospodarskega upada in čezmernega povečanja brezposelnosti.«

»Epidemija novega koronavirusa predstavlja izjemne okoliščine, ko je omogočeno začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. V takšnih razmerah je obsežno in večstopenjsko ukrepanje fiskalne politike ustrezno in tudi potrebno.«

»Dosedanji ukrepi navedenim načelom ne ustrezajo v celoti.«

»Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti Okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna.«

»Predvsem se zdi članom tega posvetovalnega telesa vlade skrb vzbujajoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.«